Namesto zimskih radosti, sem čez vikend zavita starem pletu moje babice in volnenih nogavicah presedela v fotelju. Zunaj je naletaval sneg, na mizici pred mano je bila skodelica čaja in kos še tople pite, v naročju pa knjiga.
Idilično? Skoraj;) Za popolno sliko si morate na mizici predstavljati še kup papirnatih robčkov, ob fotelju pa koš za smeti, v katerega eden za drugim letijo posmrkani robčki ...
Počitek je očitno pomagal, ker je danes že malo bolje. Pa še za branje sem končno našla čas in do konca prebrala knjigo Sneg Orhana Pamuka. Težko rečem, da mi je bila res zelo všeč. Slogovno je super napisana, kot se za Pamuka spodobi, celo veliko bolje kot Ime mi je rdeča. Slednja je v bistvu bolj lahkotna literatura kot Sneg, ki se ukvarja z resnejšimi temami: predvsem z vprašanjem razlik med vzhodom in zahodom, med islamom in ateizmom, med ženskami z naglavnimi rutami in tistimi brez njih. Mene pogled na te teme ni prepričal, saj se mi je zdel stereotipen. Islamski verniki so v knjigi točno takšni, kot si jih predstavljamo zahodnjaki, medtem ko so ti predstavljeni kot nemoralni, saj nimajo vere. Preveč pričakovano.
Všeč mi je bil glavni junak, pesnik Ka, ki se je po več letih v Nemčiji vrnil v domačo Turčijo in odpotoval v malo gorsko mesto Kars. Zaradi snega mesto kmalu postane popolnoma odrezano od sveta, brez nadzora od zunaj, zato je za nekaj dni v njem vse dovoljeno. Začne se odvijati revolucija z vsemi zločini, ki sodijo k njej, a Pamuk jo spretno predstavi kot nekaj skoraj neresničnega, saj se glavni dogodki odvijejo na gledališkem odru.
Knjiga Sneg ni slaba, kot sem že omenila je kvalitetnejša od knjige Ime mi je rdeča istega avtorja, težko pa bi rekla, da bi si zanjo Pamuk zaslužil Nobelovo nagrado. Slednjo naj bi tako ali tako dobil predvsem zato, ker je obsodil genocid Turčije nad armenskim prebivalstvom in si upal javno spregovoriti o njem. Vsekakor pa moram prebrati še kakšno njegovo knjigo, saj mi je všeč Pamukov slog, čeprav je vsake toliko časa malo preveč razvlečen in preveč opisuje podrobnosti, ki za samo zgodbo niso bistvene.
V slovenščino je prevedenih kar precej Pamukovih del. Priporočate kakšen naslov?
Ni komentarjev:
Objavite komentar