petek, 28. december 2012

Že imate koledar za 2013?


Čeprav nismo dočakali konca sveta, pa se bo leto kljub temu kmalu izteklo. Vašemu najljubšemu koledarju lanskega leta so šteti dnevi in čas je, da ga zamenja nov. Kakšen? Tisti zastonjski, ki si ga med seboj podarjajo podjetja s steklenico ne preveč dragega vina zraven, so polni lepot naše dežele, naravnih ali kulturnih (cerkve, gradovi in narava so večni hit), morda še šopkov rož, potem pa se izbira že neha. Da o tem, da so motivi vsi po vrsti precej kičasti, sploh ne govorim - pa naj gre za idilično zasneženo pokrajino ali šopek rož na čipkastem prtu. Takih najbrž nočete, zato sem vam pripravila seznam koledarjev, ki so očem bolj prijazni. Takšnih, ki vam bodo leto 2013 zagotovo polepšali. Jagodkin jagodni izbor ;)

Čisto prvi  je minimimalistični lepotec Ninelene na super minimalistični fotki, ki sem si jo izposodila na njenem blogu (upam, da ne bo huda). V celoti si lahko koledar ogledate tule, naročite pa ga lahko na Nininem mailu za 10 ojričev. Tako preprosto in sveže deluje, malo japonsko v  španskih barvah. In ima hkrati priokus skandinavskega dizajna. Mene vsakič, ko ga pogledam pusti odprtih ust.
Drugi po vrsti je koledar portala Dom in stil, ki ga verjetno poznate (tako portal kot koledar) in si ga lahko brezplačno natisnete. Krasijo ga prisrčne ilustracije slovenskih ustvarjalcev, pravzaprav ustvarjalk;) Vsaka je malo drugačna, a vse po vrsti so lepe.
 
Zares Marimekkov pa je koledar na tretji sličici, ki sem si jo izposodila pri Ani iz Talking to vulcano. Kje ga je našla, še vedno ne vem, čeprav sem prebrskala celo domačo Marimekkovo stran, pa tudi domačo stran ilustratorke Aino-Maije Metsole.  Če ga želite, je najbolje, da vprašate kar na Talking to vulcano in zraven priložite še prošnjo, da bi z veseljem imeli tudi koledar z ilustracijami Ane Maraž, avtorice bloga :)

Če bi z nakupom koledarja želeli polepšati svet ne le sebi, ampak tudi komu drugemu, potem so pravi naslov društva za zaščito živali. Denar, ki ga zberejo s prodajo koledarjev, namreč uporabijo za oskrbo takšnih in drugačnih zverinic. Recimo dihurjev - če bi imeli koledar s temi fletnicimi živalcami, potem je društvo ljubiteljev dihurjev Zverinice pravi naslov.

Tisti, ki smo kljub (pre)mnogim letom na tem svetu, še vedno vsaj malo otročji igrivi, priporočam Pedenjpedov koledar, poln pisanih in veselih ilustracij. Za male in velike otroke.

Seveda pa si koledar lahko naredite tudi sami. Ne le, ker je to najceneje, ampak tudi zato, ker je zabavno. Januar bo morda kar iz post-it listkov, medtem ko si za febraur lahko izmislite kaj drugega. :)

Za vse tiste, ki bi si radi zapomnili rojstne dneve prijateljev, ki jih ni na Facebooku. Pa za vse tiste, ki si rojstnih dni ne shranjujete v telefon je idealen koledarček rojstnih dni (ali drugih pomembnih dogodkov, obletnic, dneva brisače itd.). Z nakupom boste pomagali društvu za zaščito živali Maribor.

Moj koledar bo letos zelo lep: tak, kot ga vidite na zadnji sličici desno iz Lushlee. Na njem bodo prekrasne sovice, ki si jih lahko brezplačno natisnete na My Owl Barn.  Sami si lahko izberete, katere od ilustracij boste uporabili in kateri mesec bo krasila vsaka izmed njih.
Sicer pa kakršen koli koledar bo visel na vaši steni, naj bo na njem čim več dni, ki si jih boste zapomnili kot lepe, srečne, zaljubljene, polne in vesele.

ZAGONA POLNO IN OPTIMISTIČNO LETO 2013 VAM ŽELIM! 

petek, 21. december 2012

Kako se pripraviti na konec sveta?

Telefone pozabite doma, ker jih ne boste potrebovali - omrežje se bo sesulo, raje si spakirajte zobno ščetko, ker ta: 1. vedno pride prav. 2. konca sveta se ne spodobi pričakati s slabim zadahom. 
Viri: dekica, fotoaparat, čoln, termoska, zobna ščetka, cd.
Pripravite čolne, ker bo verjetno vesoljni potop. Potem pa si predstavljajte, kako boste zaviti v dekco srkali kuhano vino s termoske in vsake toliko šklocnili fotko potapljajočega sveta za spomin. Za popolno idilo bo poskrbel DJ Noe, ki bo vso noč vrtel N'tokov Dobrodelni koncert ob koncu sveta.

ponedeljek, 17. december 2012

Zulejkini veganski ajdovi keksi (brez glutena in s čokolado)

Naslov sem pisala skoraj dlje časa, kot traja, da narediš piškote pa tudi pečeni so zelo hitro. Naredila sem jih že večkrat in vsakič so bili odlični. Recept sem dobila na Uglašeni kuhinji, luštnem blogu, ki ga piše Zulejka in na katerem se vedno najde kaj zanimivega . Ne vem, morda so krive tudi zelo njamsi fotke, ampak ko prebiram recepte na Uglašeni kuhinji, me vedno prime, da bi pekla, kuhala.




Recept sem malo priredila: namesto lanenih in chia semen, ki jih je uporabila Zulejka, sem dodala še eno banano. Banana veže piškote, poleg tega pa jih tudi sladka, zato sem izpustila tudi sladkor in uporabila le vanili - celo ta je bil morda malo odveč - pri nas pač nismo zelo sladkosnedi ;) Aja, pa dala sem riževo mleko, ki je slajše od sojinega - najbrž je tudi to vplivalo na okus.


Najlepše je, ko z zobmi zagrizeš v koščke čokolade v njih, zato sem seveda dala malo več čokolade :D


Keksi so odlični, nihče ne posumi, da je v njih ajdova moka, ampak so vsi prepričani, da gre za klasične čokoladne kukije, ne pa za veganske in brezglutenske kekse. Takšni 'dietni' piškoti iz trgovine vsebujejo ponavadi kup umetnih dodatkov in nadomestkov, predvsem pa niso tako dobrega okusa kot domači. Z malo truda in za približno 3 evre, kolikor so me stale sestavine, si lahko spečete največji pekač in še en manjši pekaček domačih, čokoladnih kukijev - v trgovini bi za takšno količino zagotovo dali več.

Svojo verzijo recepta objavljam, ker je malo drugačna, predvsem pa zato, da si jo shranim in ne pozabim. Najprej zmešamo moko, vanili, pecilni in sol, dodamo pretlačeni banani, zmešani z nekaj žlicami mleka. Masi prilijemo malo ohlajeno in stopljeno kokosovo maščobo, nato pa vanjo vmešamo še nasekljane koščke čokolade. Moja masa je bila precej tekoča, zato sem kekse kar z žlico nadevala na pekač, medtem ko jih je Zulejka oblikovala in so zato videti precej drugačni, čeprav gre za isto stvar ;) No, ja krive so tudi moje fotke, narejene pri slabi svetlobi na Miklavžev večer - jih bom za božič še enkrat spekla in upam, da tudi malo bolje pofotkala - sicer si jih pa poglejte pri Zulejki, ane;)

torek, 11. december 2012

Grr, dostavljalec Žurnala me zjutraj vedno zbudi

Predstvaljajte si: ravno sredi sladkih sanj, v svojem pravljičnem svetu pod toplo odejo, kar naenkrat pa: vrrrrruuuuuuuuuuuuuummmmmmmmm. O, ne že spet - dostavljalec Žurnala. Njegov moped ima popolnoma drugačen zvok kot moped poštarja, ki pride nekaj ur za njim. Tak predirljiv, da gre skozi ušesa, zelo glasen, bremze mu malo cvilijo. Ustavi se pri enem nabiralniku, nato pa čez nekaj sekund spet: vrrrrrrrrrrrruuuuuuuuuummmmmmmmm. Ura je 5 zjutraj in kmalu bo treba tako ali tako vstati, zato skušaš še malo zaspati. Nato pa spet: vrrrrrrrrruuuuuuuuuummmmmmmm - se že vrača po ulici nazaj, grrrr ...

Morda tale cela zadeva ne paše na ta blog, kjer naj bi bile le tiste stvari, ki si jih želimo pričarati. Lepe stvari. Ampak Božičku letos gotovo ne bom pisala za čepke za ušesa, ker potem ne bom slišala niti budilke, niti mu ne bom pisala za tisto nalepko proti nenaslovljeni pošti, ker bo Žurnal še vedno prihajal k sosedom in me bo dostava še vedno zbujala. Vsekakor pa si želim, da bo Božiček znal začarati tisti moped, ki me vsak dan zbuja, da bo postal tišji. Ali da bo začel prihajati ob bolj primerni uri: tisti, ki hitimo v službo, zagotovo nimamo časa brati, tisti, ki se vozijo z avtobusom ali vlakom, Žurnal lahko najdejo tam. Upokojenci pa ga bodo veseli tudi ob 8h.

Tisti brezplačen kup papirja, poln reklam, ki ga enkrat prelistaš, nato pa vržeš v reciklažo, res ni vreden mojega spanca.

četrtek, 06. december 2012

Miklavžev zajtrk





 Včeraj je Miklavž napekel piškote, zato se je današnje jutro začelo sladko, toplo in dišeče ... Sicer AJDOVI KUKIJI S ČOKOLADO (veganski in brezglutenski) ne izgledajo tako lepo kot njihovi ROZASTI SOSEDI IZ RDEČE PESE (glej prejšnjo objavo), so pa slastni. Sploh, če jih enega za drugim namakaš v skodelico kave ali pravega čaja ... Mmmmmm.



sreda, 05. december 2012

Miklavževa peka

Ostrina je bila ljubosumna na čudovito barvo, zato ni hotela sodelovati pri fotošutingu.:)
Miklavž je v naše kraje (beri domov) prišel precej pozno, zato je hitro zakuril v peči in začel mešati sestavine za piškote. Nastali so eni rjavkasto čokoladni in eni rozasto rdečepesasti. Prvi so bili boljši, drugi pa sploh ne slabi, vsekakor pa bolj fotogenični. Svetloba v zaroletani kuhinji na Miklavžev večer je bila, ko so bili piškoti pečeni, že zelo slaba, kljub temu pa na (bolj slabih) fotkah kar žarijo ...





Recepta bo Miklavž še sporočil in ju objavim jutri, sedaj pa hitim pospravljat kuhinjo: rdeča pesa ni pustila sledi le v piškotkih in na prstih (sedaj bodo vsi vedeli, kdo je Miklavž), ampak je tudi kuhinja postala vsaj malo rozasta ;)

torek, 04. december 2012

Le kaj bo letos spekel Miklavž? Nekaj rozastega?

Sneg je zapadel, tako da se bo lahko Miklavž pripeljal do nas na saneh (je že bolj star gospod in težko hodi peš). Tam nekje za vso meglo in oblačnostjo se že pečejo piškoti, pri nas pa bo zadišalo jutri popoldne ali proti večeru ...
Fotke iz bloga Mowielicious
Nekaj predlogov za rozaste piškotke: zgoraj so čudoviti makroni, ki se jih ne upam lotiti, kaj šele, da bi jih znala tako lepo slikati. Tele spodaj, rožnate Zulejkine sem že delala in se super pašejo poleg čaja ter se (ker ne vsebujejo moke), kar stopijo v ustih.

Fotke rožnatih kokosovih makronov iz Uglašene kuhinje.
Pri nas se Miklavž še odloča, katere bo spekel. V hladilniku se valjata dve rdeči pesi, ki ne gresta v promet pa bi ju bilo treba porabiti - njun sok bo lepo obarval piškote. Vsaj upam: če bodo lepi, jih vsekakor pokažem, če bodo samo dobri, jih bomo pa raje prej pojedli;) 

Fotka: piškoti iz rdeče pese iz bloga Wing It Vegan.

In zakaj speči prav rozaste piškote? 
Ker navaden piškot je navaden piškot, roza piškot je pa res presenečenje, ki vsakemu pričara začudenje in nasmeh na obraz (sploh fantom, hehehe;)

ponedeljek, 03. december 2012

Ta veseli dan

Kulture, seveda: 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, svoja vrata odpirajo muzeji, galerije, gledališča in druge kulturne ustanove ter nam ponudijo prost vstop, vodene oglede in poseben program. Kam boste šli, se odločite sami, tule je seznam vseh prireditev na strani ministrstva za kulturo izobraževanje, znanost, kuturo in šport (kakšen smotan naziv).

Vse slike so iz programa letošnje Animateke.
Uradno se začenja tudi 9. mednarodni festival animiranega filma Animateka: danes za vse velike in male otroke ponujajo brezplačen program tekmovalnega programa Slon, animacije (ne vem, zakaj jim ne bi mogli reči preprosto risanke) pa se bodo skupaj s spremljajočimi dogodki vrstile še do konca tedna, nato pa se za en teden preselile še v Maribor.

Da je danes prav poseben dan, pa dokazujejo tudi govorice, ki krožijo med blogerji: eden najbolj luštnih in simpatičnih slovenskih blogov se vrača med nas - Pepermint! Komaj čakamo, da vidimo, kaj lepega nam je spet pripravila Katja, da si napasemo in spočijemo oči.

Vsekakor lep uvod v čarobni december, kajne? :)

nedelja, 02. december 2012

November je bil siv, december naj bo ... ROZAST!


December začenjam z enodnevno zamudo. Obrnem list na koledarju in se zagledam v sneg. Tudi zunaj naletavajo snežinke. November je bil zame letos še posebej siv, mrzel, deževen in temen, belina decembra pa napoveduje nov začetek. Nepopisan list, prazen prostor, ki ga je treba še okrasiti, polepšati. Pričarati vanj vse tisto, kar mi je všeč. 
 

Zlate barve, lučk in zvezdic je že povsod drugje dovolj, zato bo moj december rozast kot sladkorna pena na sejmih. Sanjski svet majhnih deklic, Princesk, ki si zjutraj z razkuštranimi lasmi in kar v rozasti pižamici nataknejo princeskaste copatke Uršanina in odpeketajo do kuhinje, kjer se zagledajo v prelepe posodice iz trgovine Sisi in dan začenjo z opojno kavo ali čajem, ki ga nalijejo v skodelico z vrtnico. Taka je, kot bi bila od babice, ampak v resnici so jo, tako kot pladenjček, na katerega jo postavijo, in skodelico za kosmiče, kupile v Ikei - kje pa drugje;) Po zdravem zajtrku si nalakirajo nohtke s prav takšno pinky barvo, kakršne je thronetov stol, na katerem sedijo. Pospravijo lakec nazaj v svojo Fensišmensi toaletko, pogledajo na svojo urico in ugotovijo, da jih čas nikamor ne priganja. Na majčko si pripnenjo nališpano kurico, kar tako za lepši začetek dneva. 

Coprnije so nastale, da bodo naši dnevi bolj čarobni in pravljični. Naj ne bo sivo, ampak ROZASTO! ;)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...