Bananino mleko? Je to mleko iz banan, tako kot napitku iz mandljev rečemo mandljevo mleko ali napitku iz soje sojino mleko? V bistvu je to pijača mojega otroštva, tako preprosta, pa tako dobra. Odlična. Banana zmiksana z mlekom. Bananin šejk, ki smo mu vedno rekli bananino mleko. Zakaj, ne vem.
Recepta ne potrebujete, potrebujete le dve sestavini: banane in skodelico kakršnega koli mleka: kravjega, riževega, mandljevega, kokosovega. Zmiksate in po želju dodate še tretjo sestavino: malo žličko cimeta ali kakava.
Hitro narejeno, iz rumenih banan pa še rumena orhideja je bila na mizi, zato sem se na hitro spomnila, da ga poslikam in objavim na blogu, da mu dodam nekaj lepega in rumenega. Na mizi je bilo vse skupaj videti super, na ekrančku fotoparata tudi ni bilo tako slabo.
Kar nekajkrat sem škljocnila iz različnih strani, od blizu pa od malo bolj daleč. "Vsaj ena fotografija bi že v redu," sem si mislila. Ampak naslednji dan, ko sem bananino mleko že zdavnaj spila in ko sem fotografija naložila na računalnik, na njih nisem opazila cvetočih orhidej ali slastnega napitka. Ne, moje oko se je zapičilo direktno na gube na prtu.
Prt je manjši od cele mize, zato se, ko po njem premikaš vazo pa krožnike in vse ostalo, malo premakne in s tem tudi zmečka. Naguba. Poleg tega pa se na njem poznajo tudi gube pregibov tam, kjer je bil zložen. S prostim očesom na mizi vse skupaj sploh ne moti, na fotografijah pa izgleda grozno.
Najprej fotk sploh nisem namrevala objaviti, potem pa sem se odločila, da to vseeno naredim, čeprav niso popolne. Ker se sedaj vsakič, ko vidim popolno fotko na drugih blogih sprašujem, kakšne priprave vse je zahtevala postavitev scene, koliko truda, iskanje prave svetlobe. Dobra fotografija pač ni le pritisk na gumb.
Ampak nisem prav potrpežljiva, sploh kadar je na mizi nekaj dobrega, kar bi rada čim prej pojedla ali popila. Takrat se mi ne da ukvarjati s fotografijo, zato so fotke take, kot so. Morda se bodo komu zdele grozne, morda pa bo kdo z olajšanjem zavzdihnil: "Vsaj še nekdo, ki ima malo zmečkan prt in pri katerem doma ni vse popolno."
Kljub vsemu pa moram priznati, da sem prt pred fotkanjem celo stresla, saj je bilo na njem nekaj drobtin od zajtrka;)
In kljub vsemu napisanemu bom vesela kakšnega nasveta ali trika za dobro fotografijo. Ker vedno občudujem tiste, ki znanjo z njo pričarati nekaj lepega. Pa firbec me matra, če ste, ko ste prvič pogledali fotke in še niste prebrali zapisanega, opazile grozno zmečkanost prta ali ne. Ampak saj vem, omenila sem jo že v naslovu, tako da ste jo najbrž opazili;)
Na grozne fotke čim prej pozabite in si privoščite kaj lepega. Recimo sprehod ali kozarec bananinega napitka.
Pa lep vikend!
