Pita brez testa, brez moke, brez glutena z nadevom iz muškatne buče

Kako porabiti muškatno bučo? Po googlanju sem si v glavo vbila idejo, da naredim klasično ameriško bučno pito, čeprav se zanjo ponavadi uporablja druga vrsta buče. Ker ne jem glutena, sem testo enostavno spustila in spekla samo bučni nadev.

Potrebujemo:

- 4 skodelice bučnega pireja iz muškatne ali kakšne druge zimske buče (priprava tukaj)

- 2 jajci

- dve žlički cimeta

- pol žličke mletega ingverja

- 2 do 3 skodelice sladkorja

- ščep soli

Za bolj zanimivo strukturo in okus sem dodala še nekaj suhih, narezanih datljev. Naslednjič jih bom dala še več! Pa skušala jih bom potresti bolj po površju, da se ne bodo nalepili na pekač kot tokrat.

Vse sestavine enostavno zmešamo in zlijemo v namaščen pekač. Dobro se naglejte žareče oranžne barve, saj bo po peki izginila oziroma se spremenila v svetlo rjavkasto. Pekla sem približno 45 minut na 180 stopinj, kar je bilo morda malo preveč - pecivo je dobilo rjavkast rob.

Počakamo, da se malo ohladi, saj je vroče precej mehko in se težko reže. Lahko postrežete tudi s smetano ali vanilijevim sladoledom. Dober tek!

Izboljšava testa za vegansko in brezglutensko pito #1

Tole je bolj opomnik zame, da ne pozabim: v nedeljo sem še enkrat pekla pito in v testo namesto jajca vmešala pire iz muškatne buče. Nastalo je voljno vegansko in brezglutensko testo, ki se je zelo lepo mesilo. Pa še fletne oranžne barve je bilo;)

No, ko je bilo pečeno, je bilo pa malo pretrdo, tako da bo treba zadevo še izboljšati: poskusila bom z dodajanjem več maščobe, npr. kokosovega masla ter z uporabo pecilnega praška/vinskega kamna. Morda pa sem jo samo preveč zapekla. Skratka: eksperimentiramo dalje.

Fotk ni, ker očitno spet ni bila tako slaba, da je ne bi takoj zmanjkalo;)

Jabočna pita s suhimi marelicami

V zasneženih dneh tako zelo prija priti domov na toplo, še lepše pa je, če cela hiša diši po sveže pečeni piti. Uporabite vaš najljubši recept za testo, saj je moj recept zaenkrat še work in progress: narediti brezglutensko testo, ki bi bilo poleg tega še vegansko, predvsem pa primerne teksture in dobrega okusa, pač ni najlažje. Tokrat sem kapitulirala in v zmes koruzne in ajdove moke, naribanih jabolk ter nekaj sladkorja in olja vrgla še eno jajce, saj zmes nikakor ni hotela ostati skupaj. Bom še vadila, brez skrbi;) 

Bistvo pa je tako ali tako v nadevu: na klasičen nadev iz naribanih jabolk, zmešanih s cimetom in vanilijevim sladkorjem, sem dodala še plast suhih marelic, ki sem jih prej namočila v pomarančnem soku in zmiksala. Prva plast tako poskrbi za sočnost, druga pa za rahlo sladko-kiselkast priokus, ki je tista pika na i tele pite.

Aja, pa marelice bile so žveplane, ker drugih žal v naši trgovini niso imeli (so pa nežveplane ne le bolj zdrave, ampak vsaj meni tudi boljšega okusa).

Naj bo tudi vaš vikend čim bolj dišeč!