Predmet poželenja

Stereotipno velja, da ženske padajo na čevlje. Če pa že ne na čevlje, pa na torbice. Ne bom rekla, da ne nosim rada čevljev, ki so poleg tega, da so udobni, tudi lepi, a še večkrat se zgodi, da čevlje občudujem le na fotografijah in v izložbah - tam so prekrasni, popolnih oblik, večinoma pa si jih le težko predstavljam na svojih nogah. Ali sebe s torbico. Sem pač simple punca v supergicah in s poštarsko torbo čez ramo. Ki občuduje Ireno iz Running in My Heels in njeno ekstravaganco, medtem ko sama namesto o čevljih sanja o ...

posodi.

Ja, vem.;)                                                                

Padam na šalčke, porcelanaste skodelice, lončene modle za potico, čajnike iz babičine dote, čisto bele krožnike, črne posode Emo in tako naprej: never ending story.

Padam tudi na voke in litoželezne posode. Trenutno je pogosto v uporabi tale na desni, stara, kupljena na Reki, kjer so imeli nekoč, ko smo se še v dolgih kolonah vozili na morje na Hrvaško, baje najboljšo posodo. Super je, težka in masivna kot mora biti, s pokrovko, ampak jaz vseeno sanjam, da bi bila še malo večja in ...

oranžna.

 A ni lepa?;)

(z lepo ceno)

 

Najlepša beležka s koledarčkom za 2013

Na desni pregledna in organizirana, na levi pa s simpatičnimi živalcami. Lahko tudi s črtami, ampak jaz sem za živalce :)

Avtorica tele supertruper beležke je ena mojih najljubših slovenskih ilustratork Ana Baraga.

Na njenem blogu si lahko pogledate kar 10 različnih naslovnic, med katerimi lahko izbirate. Trenutno se odločam, katera je najlepša in katera me bo spremljala v letu 2013.

Katera je pa vam najbolj všeč?

November je bil siv, december naj bo ... ROZAST!

December začenjam z enodnevno zamudo. Obrnem list na koledarju in se zagledam v sneg. Tudi zunaj naletavajo snežinke. November je bil zame letos še posebej siv, mrzel, deževen in temen, belina decembra pa napoveduje nov začetek. Nepopisan list, prazen prostor, ki ga je treba še okrasiti, polepšati. Pričarati vanj vse tisto, kar mi je všeč. 

 

Zlate barve, lučk in zvezdic je že povsod drugje dovolj, zato bo moj december rozast kot sladkorna pena na sejmih. Sanjski svet majhnih deklic, Princesk, ki si zjutraj z razkuštranimi lasmi in kar v rozasti pižamici nataknejo princeskaste copatke Uršanina in odpeketajo do kuhinje, kjer se zagledajo v prelepe posodice iz trgovine Sisi in dan začenjo z opojno kavo ali čajem, ki ga nalijejo v skodelico z vrtnico. Taka je, kot bi bila od babice, ampak v resnici so jo, tako kot pladenjček, na katerega jo postavijo, in skodelico za kosmiče, kupile v Ikei - kje pa drugje;) Po zdravem zajtrku si nalakirajo nohtke s prav takšno pinky barvo, kakršne je thronetov stol, na katerem sedijo. Pospravijo lakec nazaj v svojo Fensišmensi toaletko, pogledajo na svojo urico in ugotovijo, da jih čas nikamor ne priganja. Na majčko si pripnenjo nališpano kurico, kar tako za lepši začetek dneva. 

Coprnije so nastale, da bodo naši dnevi bolj čarobni in pravljični. Naj ne bo sivo, ampak ROZASTO! ;)