Blog ni kot vrt

Najprej je bil maj. Ko sem tarnala, da nimam časa. Ne časa za blog ne za vrt. Namreč: poleg službe sem delala še na enem drugem projektu. Cele popoldneve, vse do večera. Bila sem brez energije za karkoli drugega. Ampak potem je prišel junij, ko sem izvedela, da mi je uspelo. Da sem dodatno delo opravila dobro. Šlo je za nekakšen preizkus. Ker sem ga opravila, sem dobila novo zaposlitev.

Junija sem lažje zadihala, našla sem nekaj časa za blog, ampak zaradi tehničnih težav nisem mogla do njega. Že maja je sameval, junija pa sploh. Nič se ni dogajalo na njem. Za razliko od vrta. Kjer je med časom, ko nisem imela časa, dež pridno zalival zelenjavo. Tudi plevel je pridno rasel, ampak nič hudega. Ker se je vmes skrivalo tudi veliko dobrega.

Na blogu pa se je medtem nabiral samo plevel. Tehnične težave. Nič pridelka. Nihče ga ni zalival, ko me ni bilo. Blog tako ni čisto isto kot vrt. Za pridelke, odziv bralcev se je treba na njem bolj potruditi. Si vzeti čas. Blog je tako bolj podoben komunikaciji z ljudmi kot vrtu. Prijateljstvu. Ki ga je treba negovati.

Fotografije so fotografije pridelkov. Čeprav sem malo pozabila nanj, je krompir lepo zrasel. Pa grah, ki ga sicer ni na fotografijah. In solata. Redkvice so bile zelo debele. Češnje so bile bolj drobne, ampak prav nič črvive. Predvsem pa je bilo letos ogromno jagod. Sedaj pa čakam, da do konca dozori ribez in maline ... Hvaležna za slastne pridelke. Lepo je imeti vrt.

Blog je kot vrt

Slika.

Verjetno ste opazili, da objave na mojem blogu postajajo vse redkejše. Izgovor je brezvezen, a žal resničen: ni časa. Saj vem, čas si je treba vzeti, a včasih ga kljub temu zmanjka. Podobno kot z blogom je z vrtom. Čudovito je sanjati o plodovih, ki jih bomo pobirali poleti in jeseni, a vrt je treba tudi prekopavati in pleti.

Vir slike.

Med vsemi obveznostmi vsake toliko pride na vrsto tudi blog. Pride na vrsto tudi vrt. Ki smo ga prekopali in vanj vsadili nekaj zelenjave. Marsikaj bo treba še vsaditi, še posejati, zato iščem predloge. Za pridelke, ki ne zahtevajo veliko časa. Ki jih samo posadiš in nato pobereš, ko obrodijo. No, skoraj tako. Iščem ideje za rastilne, ki niso zahtevne za pridelavo. Tako kot jagode, npr. Posadiš jih in rastejo, pa še vsako leto jih je več, saj se širijo kar same od sebe. Na vsakih nekaj let jih razsadiš, pa je. 

Vir slike.

Preprost za pridelovanje je tudi grah. Niti opore ne rabi nujno, saj se bo začel plaziti po tleh, če je ne bo imel.  S čimer ni nič narobe. Pa buče! Te imam zelo rada - ne le zaradi okusa, ampak tudi zaradi nezahtevnosti. Samo posadiš jih (lahko tudi na kompost) in čakaš, da zrastejo. 

Vir slike.

Kadar imam čas, z veseljem pišem blog. Komentorji in bralci ste kot pridelek na vrtu. Nekaj finega, kar ti polepša dan. Tudi takrat, ko nimaš časa za blog, ti prijazen odziv na tvoj prispevek lahko da novega zagona. Za to sem vam hvaležna, tako kot sem hvaležna svojemu vrtu, ki mi vsako leto daje veselje in hrano. Čeprav zanj premalo skrbim. Tako kot premalo skrbim za blog. Ga zanemarjam.

Slika.

Zato iščem nasvete. Ne tistih, kako čim bolj z levo roko pisati blog, ker me to ne zanima. Objave bi bile morda tako res pogostejše, a hkrati tudi manj kvalitetne. Zanima pa me, kako s čim manj vloženega časa obdelovati vrt? Kaj in kako saditi, da v obdobjih, ko ni časa za vrt, ne bo šlo v cvet ali zgnilo? Kaj saditi in sejati, da bo letina obilna, čeprav ji bom posvetila le toliko časa, kot bom lahko - kar pa žal ne bo veliko?

Kadar imam čas, je vrt super obdelovati. Je sprostitev, užitek. Kadar pa časa ni, vrt žalostno sameva. Tako kot blog. Upam, da vas bo tale objava spodbudila k sodelovanju in mi boste dali uporabne nasvete. Praznik dela pa bom dobro izkoristila: za blog sem pravkar poskrbela, sedaj pa je čas, da poskrbim še za vrtiček.

Slika.