Blog ni kot vrt

Najprej je bil maj. Ko sem tarnala, da nimam časa. Ne časa za blog ne za vrt. Namreč: poleg službe sem delala še na enem drugem projektu. Cele popoldneve, vse do večera. Bila sem brez energije za karkoli drugega. Ampak potem je prišel junij, ko sem izvedela, da mi je uspelo. Da sem dodatno delo opravila dobro. Šlo je za nekakšen preizkus. Ker sem ga opravila, sem dobila novo zaposlitev.

Junija sem lažje zadihala, našla sem nekaj časa za blog, ampak zaradi tehničnih težav nisem mogla do njega. Že maja je sameval, junija pa sploh. Nič se ni dogajalo na njem. Za razliko od vrta. Kjer je med časom, ko nisem imela časa, dež pridno zalival zelenjavo. Tudi plevel je pridno rasel, ampak nič hudega. Ker se je vmes skrivalo tudi veliko dobrega.

Na blogu pa se je medtem nabiral samo plevel. Tehnične težave. Nič pridelka. Nihče ga ni zalival, ko me ni bilo. Blog tako ni čisto isto kot vrt. Za pridelke, odziv bralcev se je treba na njem bolj potruditi. Si vzeti čas. Blog je tako bolj podoben komunikaciji z ljudmi kot vrtu. Prijateljstvu. Ki ga je treba negovati.

Fotografije so fotografije pridelkov. Čeprav sem malo pozabila nanj, je krompir lepo zrasel. Pa grah, ki ga sicer ni na fotografijah. In solata. Redkvice so bile zelo debele. Češnje so bile bolj drobne, ampak prav nič črvive. Predvsem pa je bilo letos ogromno jagod. Sedaj pa čakam, da do konca dozori ribez in maline ... Hvaležna za slastne pridelke. Lepo je imeti vrt.