 |
| Via Pinterest. |
Začetki tedna so vedno polni načrtov. Kaj vse moram in kaj vse bom. Najprej so tu vse obveznosti prejšnega tedna, ki so ostale na seznamu. Neobkljukane. Ker ni bilo časa. Ali še večkrat: ker ni bilo volje. Potem se vlečejo ene in iste obveznosti iz tedna v teden. Živcirajo te. Ves čas so v tvojih mislih. Čakajo nate. Ta teden se jih res lotim. Ker mi gre na živce, da mi gredo na živce nedokončane reči. Naj se končno zgodijo. Včasih je dovolj, da samo počakamo in se vse najboljše zgodi samo od sebe, včasih pa se moramo za to tudi kar precej potruditi. Ponavadi se trudimo ravno pri napačnih stvareh. Se strinjate?
Pa točno to se meni dogaja. Vedno se mi tiste stvari še motajo po glavi in mi ne dajejo miru. In potem imam cele sezname kaj še morem in ko jih komaj odklukam sem zadovoljna :P Grr..
OdgovoriIzbrišiNisi edina. Ta teden se prav trudim skrajšati sezname - tako da so realni, potem pa še tako, da se jih čim bolj držim. V skrajni sili (če ne rata) se pa skušam vsaj ne sekirat;)
OdgovoriIzbriši