December je bil roza, januar rdeč, februar oranžen. Marec je bil rumen, april zelen, maj pisan. Junija sploh ni bilo, ker nisem mogla do bloga. Sedaj je blog nazaj. Toplo je, celo vroče. Pravo poletje. Sončno, suho. Ko sanjaš o vodi, morju, plažah.
Hladimo se na različne načine. Z vodo. Za zavesami. Črne še bolj vpijajo toploto, zato je dobro imeti take svetlih barv. Najbolje bele. Kadar je res vroče in sonce pripeka, se tudi oblečemo v belo. Bele hlače so samo za poletje. In lahkotne oblekice.
Ko pridemo domov, skočimo pod tuš. Ni lepšega kot kupček belih brisač, ki te pričakajo potem. Sveže opranih. Tudi bele rjuhe nam dajejo občutek hladu. Belo pohištvo. Samo s kakšnim pisanim dodatkom. Blazino ali rastlino.
Plaže belih kamenčkov. Skale v morju. Ali na vrtu. V skalnjaku. Na plažah so tudi školjke. Zanimivo je brskati med njimi. Iskati najlepše. Jih nabrati za domov. Tako kot šopek marjetic. Ali kresnic. In iz njih spletati venčke.
Poletje je tudi čas porok. Nevest v belih oblekicah. Sandalih. S snežno belimi prti. S tortami. Z belimi vrtnicami.
 |
Via Pinterest.
Poletje je čas jagod z belo smetano. Vanilijevega sladoleda. Čas počitnic. Začetek poletja je nepopisan list, ki ga moramo še napisati. Porisati. Doživeti. Bela pomeni svobodo, ker je še vse možno. Lahkotnost in enostavnost. Čas zase. Nekaj miru. Poletje je bele barve.
|