Nisem veganka, a pogosto pripravljam vegansko hrano. Mleka in mlečnih izdelkov iz zdravstvenih razlogov tako ali tako skoraj ne uživam, sadje in zelenjavo pa imam zelo rada, zato se pogosto znajdeta na mojem jedilniku. Čeprav se v brezglutenskem prehranjevanju že kar znajdem in ničesar ne pogrešam zelo, pa včasih kljub temu predstavlja dovolj veliko omejitev, da se nočem še dodatno omejevati.
Ponavadi tako ali tako rečem, da jem vse, čeprav to seveda ni res. Ne gre toliko za to, kaj jem, ampak kako kvalitetne so sestavine. Verjamem namreč, da hrana ni le nekaj, kar nas nasiti, ampak nam daje tudi energijo, vitamine, zdravje. Si tisto, kar ješ, pravi znan pregovor, s katerim bi se zelo strinjala. Mastna, nezdrava hrana z veliko sladkorja in škroba nas dela brezvoljne, lenobne, medtem ko nas sadni smoothie ali solata poživi.
Nedavne afere s konjskim mesom dirkalnih konjev, ki so se znašli v mesnih lazanjah iz 'govejega' mesa, nam vsem skupaj dajejo misliti. Ne le o tem, kaj jemo, temveč tudi o tem, kakšen je naš odnos do živali. Ni problem le, da se dirkalni konji znajdejo v prehrani, čeprav se ne bi smeli, problem je, da jih sploh izkoriščamo za dirke in kaj vse morajo pojesti v ta namen. Podobno je s kravami, ki jim že preventivno dajejo antibiotike in ostala zdravila, piščanci, pujsi, z vsemi tistimi živalmi, s katerimi se prehranjuje veliko ljudi.
Prav nič drugače pa ni s sadjem in zelenjavo, ki zori v kamionih in raste v rastlinjakih, brez sonca, pod umetnimi lučmi. Pred škodljivci ga varujejo s pesticidi, škropivi, dodajajo mu umetna gnojila, da bi bilo večje, da gensko spremenjenih semen sploh ne omenjam. Vprašamo se lahko, koliko vitaminov in ostalih zdravih sestavin tako sadje ali zelenjava sploh še vsebuje.
Nedavne afere s konjskim mesom dirkalnih konjev, ki so se znašli v mesnih lazanjah iz 'govejega' mesa, nam vsem skupaj dajejo misliti. Ne le o tem, kaj jemo, temveč tudi o tem, kakšen je naš odnos do živali. Ni problem le, da se dirkalni konji znajdejo v prehrani, čeprav se ne bi smeli, problem je, da jih sploh izkoriščamo za dirke in kaj vse morajo pojesti v ta namen. Podobno je s kravami, ki jim že preventivno dajejo antibiotike in ostala zdravila, piščanci, pujsi, z vsemi tistimi živalmi, s katerimi se prehranjuje veliko ljudi.
Vegetarijanstvo in veganstvo se mi zdita pomembna predvsem s tega vidika. Da se vprašamo, o našem odnosu do hrane, naj bo živalskega ali rastlinskega izvora. Kaj jemo, od kod je naša hrana prišla na krožnike, koliko kilometrov je prepotovala in kako so jo gojili. Da se prehranjujmo ozaveščeno in zdravo.
Zato pozdravljam 30-dnevni veganski izziv (30 day Vegan Easy Challenge)! Kot pove že njegovo ime, gre za en mesec veganskega prehranjevanja. Morda se vam sliši malo ali pa se vam zdi, da 30 dni drugačnega prehranjevanja ničesar ne spremeni, a ni res. Če se odločite za izziv, boste morali namreč bolj pozorno brati sestavine na izdelkih in ugotovili boste, da ne vsebujejo le mnogo neveganskega, ampak še več nezdravega in nekoristnega za naš organizem.
Gre torej predvsem za izziv, ki nas sili, da razmišljamo o hrani, o tem, kar jemo. Da spremenimo svoje prehranjevalne navade na bolje. To pa je vedno dobrodošlo.
Izziv se začne jutri, v nedeljo, 10. marca. Če se želite potegovati za nagrade, se lahko prijavite tukaj.
Se mu boste pridružili?
(vse fotografije so z veganeasy.org)
Kako lepo, da deliš izziv, čeprav nisi veganka. Upam, da se ga udeleži čim več ljudi. Ker je res, tako kot si napisala, si kar ješ.
OdgovoriIzbrišiLp, veganka Maja
Ja, se strinjava.
OdgovoriIzbriši