 |
| Vir. |
Tole je nadaljevanje misli prejšnjega tedna. Ker še vedno iščem spodbude. Da si vsak dan sproti naredim pisan. Ko mi kdo dvigne pritisk. Ljudje, ki znajo samo kritizirati. Obupavati. Ki ti rečejo: "Tega se ne da." Ali: "To se ne splača." Da se odločim, da bom zmogla, čeprav nimam prave podpore. Da se premaknem naprej. Tja, kamor hočem. Da tisto, kar se mi zdi nemogoče, spremenim v mogoče.
Jaz sem se naučila predihat jezo v mirnejše vode, ko pretehtam, če je kritika utemeljena. Če nimam časa, pa jo dam na stran.
OdgovoriIzbrišiGlede barv sem si pa nakupila zapestnice v vseh mogočih barvah, da jih lahko na hitro ošvrknem, če potrebujem barvitost.
Ja, žal se nas ravno neutemeljene kritike prevečkrat primejo. Za obarvanje življenja pa prav pride tudi blog - na njem je svet lepši in bolj pisan;)
OdgovoriIzbriši