No, ja, pomlad ... Obtožili so me, da je fotka forzicij v fazi malo turobna in jesenska, ampak zato niso krive forzicije, ki v resnici izgledajo zelo pomladansko, ampak jaz, ki ne znam dobro fotkati ...:)
Forzicije pa cvetijo tudi v poeziji Veronike Dintinjana. Ne v vazi, ampak na grmu in ne cvetijo, ampak gorijo. Rumeno gorijo. Zbirka Rumeno gori grm forzicij je dobila nagrado za najboljši prvenec leta 2008, ki si jo je zagotovo zaslužila. Ko sem razmišljala o rumeni in o forzicijah, sem se zopet spomnila nanjo in jo tako vsak dan pred spanjem malo prebiram. Lepa je. Tule je ena pesem še za vse vas. Za 8. marec pa tudi kar tako. Za vonj po pomladi ...
Blizu mestnih vrat
Ona druga Veronika gre ven
z mošnjičkom, polnim sestercev.
Jutro bo lepo, nebo brez oblačka,
trgovec ji bo ponudil sinjemoder kos svile
in volno po znižani ceni.
Rekla bosta nekaj besed o vremenu.
Da že dolgo ni deževalo
in kako je zdaj Cedron le kalna sraga vode,
ki se vleče po izpraznjeni strugi. Kako
je vse manj rib iz Galileje. In sol
vse dražja.
Vzela bo volno,
poletje bo suho, paša slaba
in mraz drugo zimo.
Nekaj žajblja in hren, za k mesu.
Merico mandljev,
olje za praznik. In platno.
Varnost bo poostrena. Na vsakem vogalu
vojak, nadzorna točka na vsakem trgu.
Pri mestnih vratih bodo stražarji
pregledali, vzeli v roke vse,
razen platna.
Lan, ojačan s konopljo
in obeljen s koreninicami milnice.
Dvojna širina, drobno tkan, ne za prt,
temveč za dve fini srajci.
Vzela bo tkanino in naredila z njo,
kot se ji bo zdelo prav.
Ko jo bodo vnuki vprašali, kako je bilo,
se bo spominjala vsega, tudi cene za meter blaga
in vonja pomladi.
(Veronika Ditinjana)
Vesel 8. marec tudi tebi!
OdgovoriIzbrišiHvala!
OdgovoriIzbriši