Zimske buče

V naši shrambi ... Ne, pravzaprav, nimamo shrambe, imamo pa dovolj velik in dovolj hladen hodnik, na katerem pod mizi hranimo gajbico krompirja in gajbico jabolk, na vidnem mestu pa tudi košaro z zimskimi bučami, ki jih razporedimo tudi po stopnicah in damo na kakšno poličko, saj so res lepe.

Včasih tuhtam, kaj naj pa danes skuham za kosilo, potem pa zagledam oranžno lepotičko na hodniku ter se odločam samo še med juhico, curryjem (tegale tajskega z rakci od Culinary journey by me imamo pri nas zelo radi) ali pa med tem, da bi bučo enostavno malo podušila ali jo narezano na kose in z začimbami zapekla v pečici. Obožujemo jih!

Zimske buče so super, ker se na hladnem in suhem mestu ohranijo vse do pomladi - tale kupček na sliki nam jih je še ostal - ena muškatna in nekaj manjših hokaidk. Ne le manjših od muškatne buče, ki je res prava velikanka (in grozno težka), ampak so res bolj majcene, zato ponavadi za eno kosilo uporabimo vsaj dve.

Drugače pa je pri muškatni buči: ko se je lotim, jo jemo nekaj dni, nekaj jo predelamo v kakšno sladico, nekaj pa jo v obliki bučnega pireja shranim v hladilniku.

Do konca februarja bo na temle blogu marsikaj bučnega. In oranžnega, se ve;)

Da pa bomo drugo leto še malo bolje založeni z zimskimi bučami, bi bila zelo vesela vaših predlogov: katere zimske buče se poleg hokaidk in muškatnih še splača gojiti? Katere zimske buče pa se vam zdijo najokusnejše?

Mi imamo najraje hokaido buče, medtem ko muškatne šele odkrivamo, zato bom vesela tudi kakšnega dobrega recepta, kaj vse se da pripraviti iz njih.

Naj bo bučno in oranžno!